Simpozij: Magično gledališče Rudija Šelige
Prešernovo gledališče Kranj v sodelovanju s Fundacijo Rudi Šeligo
Simpozij bo trajal ves dan, predviden je odmor za kosilo.
Koncept in realizacija: Marinka Poštrak
V Prešernovem gledališču Kranj smo se odločili v spremljevalni program jubilejnega, 50. Tedna slovenske drame uvrstiti simpozij o dramatiki Rudija Šeliga, ki bo tudi osrednji dogodek Fundacije Rudi Šeligo v letu 2020. Šeligov obsežni dramski opus, ki je odmevno zaznamoval tako literarni kot gledališki prostor, je brez dvoma tehten razlog za ponovno soočenje z njegovim magičnim gledališkim kozmosom. Na celodnevnem dogodku se bo devet prominentnih udeležencev z najrazličnejših umetniških področij soočilo s Šeligovim dramskim opusom in njegovo imanentno gledališkostjo, predstavitvam pa bo na koncu sledila še okrogla miza pod vodstvom kritika Mateja Bogataja.
Anja Bajda Gorela: Telo in subjekt v Šeligovem (ne več) dramskem opusu
Ignacija J. Fridl: Ženski liki v Šeligovi dramatiki
Andraž Gombač: Rudi Šeligo in Ivan Cankar
Eva Kraševec: (Ne)moč besede (Lepa Vida, Čarovnica iz Zgornje Davče)
Janez Pipan: Kako je Šeligovo gledališče posta(ja)lo politično
Svetlana Slapšak: Dramatik Rudi Šeligo: ženske, pošasti, posthumano (Čarovnica iz Zgornje Davče, Lepa Vida, Svatba in Ana/Svetloba in seme)
Dorian Šilec Petek: Fantazija (Lepa Vida in Čarovnica iz Zgornje Davče)
Vilma Štritof: Šeligov vstop v gledališče in njegova zadnja spoznanja o njem (o Šeligovi prvi drami Kdor skak, tisti hlap in zadnji Kamenje bi zagorelo)
Tomaž Toporišič: Drugačnost kot tema in poetika Šeligove (dramske) umetnosti (Svatba, Čarovnica iz Zgornje Davče, Ana, Triptih Agate Schwarzkobler)
O Rudiju Šeligu
Rudi Šeligo (1935–2004) je bil dramatik, publicist in visokošolski učitelj. Rojen je bil na Sušaku pri Reki, kasneje se je preselil na Jesenice, nadaljeval šolanje v Tolminu in študiral filozofijo ter psihologijo v Ljubljani, kasneje pa je magistriral iz estetike. Preselil se je v Kranj, kjer je bil zaposlen na Zavodu za proučevanje organizacije dela in izobraževanje kadrov ter predaval statistiko na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. Večino službenega življenja je z družino preživel v Kranju, najprej v stanovanju, potem v hiši. Kranj je pogosto uporabljal v svojih delih, zlasti v romanih. To mesto je bilo jedro njegovega ustvarjanja. Poleg mnogih uredništev ali souredništev pri različnih strokovnih revijah je opravljal ogromno vodstvenih in političnih funkcij (predsednik Društva slovenskih pisateljev, poslanec, vodja parlamentarnega odbora za kulturo, predsednik sveta RTV Slovenija, izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kar deset let je deloval kot predsednik Festivala Borštnikovo srečanje, kratek čas pa je bil tudi minister za kulturo). Za svoje ustvarjanje je prejel številne nagrade, med drugim tudi nagradi Slavka Gruma za drami Svatba (1981) in Ana (1984). Od njegove smrti leta 2004 se najboljša uprizoritev festivala Teden slovenske drame po izboru strokovne žirije imenuje po njem, leta 2016 pa je njegov sin Aleš Šeligo ustanovil tudi Fundacijo Rudi Šeligo.