44. teden slovenske drame
27. 3. - 6. 4. 2014
Na festivalu, ki je potekal od 27. marca do 6. aprila 2014, se je zvrstilo šestnajst predstav, prav tako pa tudi vsi spremljajoči dogodki, ki so postali stalnica festivala. Dramske delavnice je vodil Goran Stefanovski, na njih so sodelovali študenti AGRFT in FF Univerze v Ljubljani (Urška Taufer, Varja Hrvatin, Kaja Balog, Pia Vatovec, Žan Žveplan, Tamara Babić, Lucija Tratnik, Sandi Jesenik, Helena Čehovin Gerželj, Brina Klampfer in Urban Pirc). Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije je pripravilo okroglo mizo o dokumentarnem gledališču. Na dnevu nominirancev je tekel pogovor o izbranih besedilih, prvič pa so se na festivalu predstavile drame, nagrajene na nacionalnih festivalih v Črni gori, Hrvaški, Srbiji in Slovaški.
Selektor 44. tedna slovenske drame je bil Gregor Butala; v program uvrstil naslednje predstave:
TEKMOVALNI PROGRAM
1. Avtorski projekt: 25.671. Režija Oliver Frljić. Prešernovo gledališče Kranj.
2. Avtorski projekt: Robinson. Režija Jaka Andrej Vojevec. Lutkovno gledališče Ljubljana.
3. Slavoj Žižek: Dobrodošli v duhovnem živalskem kraljestvu. Režija Matjaž Berger. Anton Podbevšek Teater.
4. Dušan Jovanović: Boris, Milena, Radko. Režija Dušan Jovanović. SNG Drama Ljubljana.
5. Rudi Šeligo: Svatba. Režija Jernej Lorenci. SNG Drama Ljubljana.
6. Iztok Kovač, Janez Janša: Sokol. Režija Iztok Kovač in Janez Janša. En-Knap in Maska.
7. Nejc Gazvoda: Divjad. Režija Nejc Gazvoda. Mini teater Ljubljana in Mestno gledališče Ptuj.
8. Andrej E. Skubic: Pavla nad prepadom. Režija Matjaž Pograjc. Slovensko mladinsko gledališče.
SPREMLJEVALNI PROGRAM
1. Več avtorjev: Gremo vsi! Režija Mare Bulc. Maska.
2. Več avtorjev: Tatovi podob. Emanat v sodelovanju s Klubom Gromka in Masko Ljubjana
3. Marko Brecelj: Torej v Vršac. Režija Marko Brecelj. DPZN Koper in Cankarjev dom.
4. Več avtorjev: Škrip Inc. Režija Jelena Rusjan. Maska in Bunker.
Nagrade
NAGRADA SLAVKA GRUMA 2014 za najboljše novo izvirno dramsko besedilo
Na razpis je prispelo šestindvajset besedil, v konkurenci pa so ostala tudi tri, ki so bila za nagrado nominirana na minulem festivalu. Petčlanska strokovna žirija v sestavi kritik in teatrolog Matej Bogataj – predsednik, dramaturginja in prevajalka Darja Dominkuš, igralka Vesna Jevnikar, režiser in literat Marko Sosič in režiserka Renata Vidič je izmed devetindvajsetih besedil za Grumovo nagrado 2014 nominirala štiri, ki so bila predstavljena na dnevu nominirancev:
Andrej E. Skubic: Pavla nad prepadom
Simone Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset
Vinko Möderndorfer: Mali nočni kvartet
Vinko Möderndorfer: Evropa.
Grumovo nagrado je prejela drama Vinka Möderndorferja Evropa.
Obrazložitev:
Dramski tekst Evropa, izpisan v žanru groteske, črne komedije oziroma hudo blasfemične farse ali poetične burleske, kakor ga označuje sam avtor, pronicljivo, duhovito in dramaturško dovršeno tematizira vrsto družbenih vprašanj, med katerimi zagotovo izstopa eksistencialno brezizhodna usoda mlade generacije, predvsem tiste, ki se lahko pohvali z izobrazbo. Avtor s trpko ironijo duhovito tematizira med drugim vprašanja o stanju družbenega duha, ki se zrcalijo v cinizmu, netoleranci, uničevanju in drugih novodobnih "vrednotah", kar njegovo igro umešča v človeški kozmos izgub vsega etičnega, zaradi česar naj bi bil človek dostojanstveno in plemenito bitje. Besedilo je v slovenski družbeni kontekst izrazito vpeto tudi zato, ker se v njem avtor duhovito in inteligentno poigra s slovensko dramsko tradicijo (Cankar, Strniša), kar v dojemanju besedila odpira dodatno možnost refleksije o času, tradiciji in sodobnosti, v uprizoritvenem smislu pa ponuja različne uprizoritvene odčitave. Sicer pa, s tematiziranjem omenjene problematike mlade generacije in njenega vračanja k staršem – kot še edinemu možnemu prostoru preživetja – avtor vendarle odpira vprašanja, ki presegajo slovenske okvire. Dialogi Evrope so dovršeni, dejanje nepredvidljivo in intrigantno. Karakterji so izdelani, mnogi med njimi so tudi jasno prepoznavni liki – arhetipi – iz zakladnice naše kolektivne in literarno-dramske zavesti, a seveda povsem na novo in učinkovito koncipirani. V skladu z ljudožerskim časom pač.
NAGRADA ZA MLADEGA DRAMATIKA
Nagrado za mladega dramatika je prejela Tjaša Mislej za dramsko besedilo Panj.
Obrazložitev:
Panj je, kot je v utemeljitvi zapisala žirija, ena v nizu sorodnih koncentracijskih ustanov v fazi preoblikovanja; če so doslej varovance samo družbeno izolirali in izpostavljali vsakokratnim varčevalnim ukrepom, je zdaj napočil čas za novo stopnjo racionalizacije, za njihovo množično odpuščanje. V smrt. Čeprav kot po prepoznavnem vzorcu antiutopije in postavljena v bližnjo prihodnost, je igra spisana komedijsko in humorno. Neprofesionalnost zaposlenih, obisk sekretarja iz Evrope z navodili in kulturni program varovancev – vse to ponuja obilo priložnosti za smeh in posmeh, razlika med znotraj in zunaj je tudi v tej ustanovi skoraj minimalna. Aktualna igra o tendencah sedanjosti, za katero je upati, da bo zabavna tudi v bližnji prihodnosti – in ne morda preroška
ŠELIGOVA NAGRADA
Strokovna žirija v sestavi dramaturginja in direktorica Festivala Borštnikovo srečanje Alja Predan – predsednica, publicist, dramatik, predavatelj, umetniški vodja gledališča Sterija in selektor festivala Vršačka jesen dr. Milivoje Mlađenović in kritik Matic Kocijančič je z večino glasov odločila, da Šeligovo nagrado prejme avtorski projekt 25.671 režiserja Oliverja Frljića in v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj.
Obrazložitev:
Gre za drzno, angažirano delo, ki spretno operira s sodobnimi gledališkimi orodji interaktivnosti, dokumentarnosti in fluidnosti igralske identitete. Brezkompromisno nas sooča s konkretno problematiko izbrisanih, obenem pa nas vseskozi opominja, da gre v jedru za problem, ki presega eno samo pojavno obliko.
Predstava občinstvo nagovarja brez olepšav. Z možnostjo uničenja osebnih dokumentov je vsak gledalec poklican k solidarnosti z izbrisanimi, hkrati pa je povabljen tudi k takojšnji denarni donaciji za njihove odškodnine. Frljić tako ob ostrem opozarjanju na družbeno nepravičnost ne zanemari klasične katarzične dimenzije gledališke umetnosti. Ne nazadnje pa naša nagrada enako kot režiserju pripada tudi celotni ekipi Prešernovega gledališča Kranj, ki s projektom 25.671 znova potrjuje to, kar konsistentno dokazuje že vrsto sezon – da ima pogum za spopad s tistimi perečimi temami, ki se jim večina domačih odrskih ustvarjalcev rajši izogne. Pogum, ki ga trenutno uvršča med najaktualnejše slovenske gledališke hiše.
NAGRADA OBČINSTVA
V konkurenci za nagrado občinstva so bile vse predstave iz tekmovalnega, spremljevalnega in mednarodnega programa. Najvišjo povprečno oceno je prejel avtorski projekt Robinson v režiji Jake Andreja Vojevca in v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana.